Po Zander H. Klawans , kovanci, ki se imenuje AES grob ( težka bronasto ) začel nastopati okoli leta 300 pred našim štetjem . Preimenovanja vseh zgodnjih kovancev bronastih vsebovala Pramac ladje na hrbtni strani. Obrazu (spredaj ) je imela upodobitve bogov . Kot je upodobljeno Janus; polfinalu , Jupiter; se triens , Minerva; se quadrans , Hercules; sextans , Mercury; .uncia , Roma
: bronaste medalje osnovno
polfinalu : v vrednosti 1/2kot
Triens : vredni 1/2 nekega kot
Quadrans : vredno 1 /4, kot
Sextans : vredne 1/6kot
uncia : vrednosti 1 /12 z dnekot
Dupondius : vredni dve oslovsko
Tripondius : vredne tri riti
Quadrussis : vredno štiri osli
Quincussis : vredno pet oslov
Decussis : v vrednosti 10 oslov
Follis : cesarja Dioklecijana uveden; bron s srebrno pranje
Centenionalis : cesar Konstantin I. uveden; bron s srebrom opere
Silver
Francesco Gnecchi navaja, da so bile prve srebrniki udaril v 268 pred našim štetjem . So upodobljena boginja Minerva nasprednji in Castor in Pollux (Dioscuri ) z besedo Romov na hrbtni strani. Kasneje so upodobljeni cesarjev
Sestertius : baza srebrnik; . vredno 2 1/2 osli
Quinarius : vredno dva sestertii
viktoriat : prvotno uporabljena za zamenjavo tujega kovancev; kasneje kot dva sestertii
Denarij : vredno štiri sestertii
Antoninianus : cesar Caracalla uvedel; vredno osem sestertii
siliqua : cesar Konstantin I. uvedel; vredna 1/24 z dne neke poševnica
Miliarensis : cesar Konstantin I. uvedel; v višini 1 /14 z dnesolidus
Gold
Po Gnecchi , so bile prve zlate kovance zadela v 217 pred našim štetjem . So upodobil boga Marsa, nasprednji in orel z besedo Romov na hrbtni strani. Kasneje so vsebovala portrete cesarjev
Aureus :baza zlatnik; . prvotno vredna 20 dinarjev
Quinarius : oddani v srebro in zlato; oba vredna dva sestertii
Solidus : Konstantin Predstavil sem zamenjati aureus; vredno en denarij
polfinalu : vredno 1/2denarius ali ju 1/2 poševnica
Triens : vreden 1/3 Denarij