* Ni univerzalne definicije "nasilnih video iger": Ni jasnega dogovora o tem, kaj je nasilna video igra. Nekatere igre lahko vsebujejo več nazornega nasilja kot druge.
* Širok nabor preferenc igralcev: Nekatere otroke lahko nasilne igre pritegnejo že v mlajših letih, medtem ko imajo drugi raje druge zvrsti. Starost ni zanesljiv napovedovalec iger.
* Starševski nadzor in predpisi: Starši igrajo ključno vlogo pri določanju, katere igre se smejo igrati njihovi otroci. Poleg tega sistemi ocenjevanja, kot je ESRB (v ZDA), zagotavljajo smernice glede na primernost starosti.
Namesto da se osredotočate na starostno skupino, je bolj pomembno upoštevati:
* Individualna zrelost: Nekateri otroci so lahko bolj zreli od drugih v isti starosti. Bistveno je oceniti njihovo razumevanje nasilja in njihovo sposobnost ločevanja fantazije od resničnosti.
* Kontekst in vsebina: Količina nasilja in njegov prikaz se med igrami zelo razlikujeta. Preverjanje konkretne vsebine igre je ključno za ugotavljanje njene primernosti za otroka.
* Vpletenost staršev: Odprta komunikacija in postavljanje meja sta bistvena za zagotovitev, da otroci igrajo igre odgovorno in brez škodljivih učinkov.
Namesto da posplošujete o starostnih skupinah, je bolje, da se osredotočite na razumevanje posameznega otroka in zadevne igre.